Stres je v odgovorih naveden le kot sprožilec in generator kroničnega glavobola, nespečnost pa kot sopotnik glavobola in spremljajočih bolezni.

1. KAJ SO NAJPOGOSTEJŠI RAZLOGI ZA NESPEČNOST, GLAVOBOLE IN STRES?

Bolnikih s pshičnimi težavami, kot sta tesnoba in depresija, neredko pa panični napadi, ki jih v veliki meri povzroča stres, imajo pogosto glavobole, ki pa največkrat niso ustrezno klinično ovrednoteni. Glavoboli, zlasti njihove kronične oblike, lahko pomembno prispevajo k trpljenju teh bolnikov in manjšajo njihovo kakovost življenja. Še posebej depresija, za katero je en glavnih znakov nespečnost, kaže dvosmerno povezanost z drugimi kroničnimi boleznimi in sindromi, med katere spadajo zlasti migrenski glavoboli in glavoboli tenzijskega tipa. Družinski zdravniki, nevrologi in psihiatri si pogosto delimo obravnavo teh bolnikov, zato bi se morali ustrezno poučiti o povezanosti simptomov in bolezni do te mere, da pri njihovem zdravljenju ne bi prihajalo do nepotrebnih napak in zapletov. V bolje urejenem zdravstvenem sistemu bi obravnava teh bolnikov morala potekati skupinsko, zlasti tistih s hujšimi poteki in zapleti.

Časi, ko so psihiatrične bolezni označevali kot psihične ali duševne, njihovo povezanost z nekaterimi telesnimi boleznimi ali stanji pa kot psihosomatiko, so na srečo minili. Obravnava je usmerjena v korist bolnikov in znanstvenega ter z dokazi podprtega medicinskega raziskovanja z integracijo vseh preostalih znanosti (nevroloških, psiholoških, nevrokognitivnih in temeljnih).

2. KAJ JE NAJBOLJ UČINKOVITA PREVENTIVA PRI PREPREČEVANJU NESPEČNOSTI, GLAVOBOLA IN STRESA?

Preventivno zdravljenje glavobola lahko izboljša delovanje tako specifičnih kot nespecifičnih zdravil za zdravljenje različnih oblik glavobola. Ker sta migrena in glavobol tenzijskega tipa pri nekaterih bolnikih napredujoči bolezni, je za zdravljenje pomembna identifikacija dejavnikov tveganja za kronični glavobol. Nespremenljivi dejavniki tveganja za razvoj kroničnega dnevnega glavobola so migrena, slabši socialnoekonomski status, nižja izobrazba, ženski spol in poškodba glave v preteklosti, spremenljivi pa so debelost, smrčanje in apneja med spanjem, stresno življenje, čezmeren vnos kofeina in čezmerno uživanje protibolečinskih in specifičnih zdravil v akutnem obdobju glavobola.

Niso izvedli velikih randomiziranih raziskav, ki bi dokazale, koliko zdravil mesečno je potrebno zaužiti, da bi se razvil kronični glavobol. Strokovnjaki sicer priporočajo jemanje samo dveh odmerkov simptomatskih zdravil na teden. Čezmerno uživanje zdravil zaradi zdravljenja akutnega primarnega glavobola je najpogostnejši dejavnik, povezan s transformacijo epizodičnega glavobola v kronični dnevni glavobol. Čeprav o patofiziologiji glavobola zardi čezmernega uživanja zdravil ne vemo veliko, bi moral klinično sliko poznati tudi družinski zdravnik, da bi lahko bolnikom svetoval zdravljenje v ustreznih specializiranih ustanovah.

V zdravljenju kroničnega glavobola sledimo dogovorjenim načelom, čeprav vsa še niso bila dokazana v velikih longitudinalnih raziskavah:

• 1.Zmanjšujemo frekvenco glavobolov z vedenjskimi in farmakološkimi načini zdravljenja.
• 2.Kontroliramo telesno maso (indeks telesne mase, obseg trebuha) in bolnike spodbujamo, naj zmanjšajo telesno maso.
• 3.Priporočamo izogibanje čezmernemu uživanju zdravil (na teden le  2 tableti zdravil za zdravljenje akutnega migrenskega napada).
• 4.Izogibanje čezmernemu pitju kofeina.
• 5.Diagnoza in zdravljenje motenj spanja in smrčanja.
• 6.Diagnoza in zdravljenje depresije ter drugih psihiatričnih bolezni.

3. KDAJ K ZDRAVNIKU?

K zdravniku se odpravimo tedaj, ko nas začne glavobol, tesnobno razpoloženje in depresija, ki jih vse povzroča stresno življenje, onesposabljati v vsakodnevnem življenju.

4. KAJ SVETUJETE LJUDEM, KI TRPIJO ZA NESPEČNOSTJO (KAKO JO PREMAGATI)?

Z nespečnostjo se ukvarja doc. dr. Leja Dolenc Grošelj na Kliničnem inštitutu za nevrofiziologijo, Nevrolška klinika, UKC Ljubljana, tako da se za to področje obrnite nanjo.

5. KAJ STORITI OB POGOSTIH GLAVOBOLIH (KDAJ VZETI ZDRAVILO PROTI GLAVOBOLU, KAKŠNE SO ALTERNATIVE)?

Glejte odgovor pod točko 2.

6. NEVARNOSTI PREPOGOSTEGA UŽIVANJA TABLET PROTI GLABOBOLU

Glavobol zaradi čezmernega uživanja zdravil je tisti, ki se lahko razvije iz kateregakoli primarnega glavobola, pretežno iz epizodične migrene.

Čezmerno uživanje zdravil zaradi zdravljenja akutnega migrenskega napada je najpogostnejši dejavnik, povezan s transformacijo epizodične migrene v kronični dnevni glavobol. Tovrstni glavobol je velik zdravstveni problem, saj bolnika onesposablja. Zajame 1 do 2 % (0,7 do 1,7 %) celotne populacije in 15 do 30 % bolnikov v terciarnih oskrbnih centrih po svetu. Raziskave kažejo, da imajo ženske veliko pogosteje glavobol zaradi čezmernega uživanja zdravil kot moški, saj jih zaradi tega zboleva kar 95 %. Klinični podatki kažejo, da se ta tip hitro izboljša, če bolniku ukinemo zdravila. Ugotovili so, da čezmerno uživanje triptanov vodi v tovrstni glavobol hitreje kot čezmerno uživanje ergotaminov ali drugih protibolečinskih zdravil, zato je njegova klinična slika odvisna od vrste čezmerno zaužitih zdravil. Glavobol zaradi čezmernega uživanja zdravil lahko vodi tudi v somatske zaplete, večinoma zaradi neželenih učinkov zdravil. Največ so jih opisali za ergotamine, ki kažejo sliko senzorične nevropatije, kognitivnih motenj, anksioznosti in zmanjšane podajnosti možganskih arterij. Druge vrste zdravil lahko povzročijo slabšo odzivnost perifernega in avtonomnega živčevja. Fenacetin pa lahko povzroči analgetično nefropatijo.

7. KAKO OBLADOVATI STRES?

Prvi korak k zdravljenju kroničnega glavobola je seveda obvladovanje stresa. Če se bolnik zateče k zdravniku, je potreben obširen razgovor in natančen klinični pregled. Bolnik mora dobiti zaupanje v zdravnika in občutek, da se je zdravnik zanj zavzel. Zdravnik naj postavi nekaj vprašanj glede mišične napetosti o pogostem zaskbljenem izrazu, o stiskanju zob, škripanju z zobmi in stiskanju pesti. Mnogi bolniki se med pregeldom ne znajo sprostiti. Zdravnik med pregledom ugotovi napetost mišic lobanje in obraznih mišic. Pri zdravljenju je pomembno, da je bolnik do svoje bolezni uvideven. Korigirati mu je potrebno morebitne motnje vida, držo pri delu ali med vožnjo z avtomobilom, nuditi fizioterapijo vratne hrbtenice zaradi morebitnih degenerativnih sprememb, pomembne so sprostitvene masaže, masaže z ledom in transkutana protibolečinska elektrostimulacija. Koristno je sanirati tudi zobovje, če je okvarjeno. Bolnika je koristno napotiti k psihiatru zaradi izključitve resnejše psihične bolezni. Psihiatrični pregled pa koristi tudi sicer, saj so ti bolniki običajno anksiozni, napeti ali pa živijo v stresnih razmerah. Pri nekaterih bolnikih pomaga individualna ali skupinska psihoterapija. So tudi poskusi zdravljenja kroničnega glavobola s hipnozo, ki zmanjša intenzivnost, frekvenco in trajanje glavobola. Koristi zdravljenje z akupunkturo. Zdravljenje z biološko povratno zanko pomaga bolniku nadzirati mišično aktivnost lobanjskih, obraznih, vratnih in ramenskih mišic, kar vodi v sprostitev mišičja ter zmanjša intenzivnost, frekvenco in trajanje glavobolov. Pri tej metodi najpogosteje uporabljajo povratno zanko s pomočjo elektromiografije čelnih in senčnih mišic. Tehnika zdravljenja s povratno zanko lahko zamenja zdravljenje z zdravili pri tesnobi ali depresiji.

8. KAKO SO NESPEČNOST, GLAVOBOL IN STRES MED SEBOJ POVEZANI?

Glejte tudi odgovor pod točko 7.

Stres je običajno sprožilni dejavnik za nastanek glavobola in/ali anksioznosti (tesnobnega razpoloženja) in/ali depresije. Nespečnost je simptom, ki stalno spremlja navede bolezni.