Pred nami je nov učbenik s področja vrtoglavice, glavobola in nevropatične bolečine. V tokratni izdaji so v ospredju klinični primeri z naštetih področij. Sledijo si moderni koncepti o nastanku kliničnih stanj, diagnostični postopki in sodobni načini zdravljenja. Velik pomen mu dajejo končni povzetki v obliki sporočila za domov, ki poudarja trenutne, najpomembnejše ugotovitve, ki jih mora zdravnik poznati in v praksi uporabljati.

Učbenik je sestavljen iz štirih delov. Prvi del obravnava pomembne glavobole, ki so posledica strukturnih sprememb v področju glave. Prikazane so teme, s katerimi se pogosto srečujeta zdravnik v splošni nujni medicinski pomoči in nevrolog v urgentni nevrološki ambulanti. Poleg pogostnejših vzrokov, kot sta disekcija vratnih arterij in subduralni hematom, sta v tem poglavju obravnavani redki klinični stanji, in sicer Fabryjeva bolezen in posteriorni reverzibilni encefalopatični sindrom. Na obe moramo pomisliti pri bolnikih, kjer z običajnimi preiskavami ne najdemo vzroka za glavobol. Tudi vzrok disekcije vratnih arterij pogosto ostane nepojasnjen, zato je tudi pri njej treba posumiti na bolezni veziva, zlasti pri mlajših bolnikih z okvarami v drugih organskih žilnih povirjih. Avtorici S. Frol in P. Miklavčič sta prikazali zanimiv primer mlajše bolnice z vezivno boleznijo. Opisali sta obširno diferencialno diagnostiko, ki jo moramo opraviti pri tovrstnih stanjih. M. Repar in F. F. Bajrović sta obravnavala primer spontanega subduralnega hematoma pri bolniku z akutnim glavobolom. Sodita, da je treba pri tem stanju, če poteka brez znane poškodbe, pomisliti tudi na žilne anomalije. Sledita primera Fabryjeve bolezni in posteriornega reverzibilnega encefalopatičnega sindroma. Pomembno je, da pri prvi pomislimo na družinske vzroke, kot so žilne bolezni, ter prizadetost več organov in različnih delov živčevja. S posteriornim reverzibilnim encefalopatičnim sindromom je mogoče razložiti glavobol z znaki okvare možganske dejavnosti v zadnjem povirju možganskega krvnega obtoka, zlasti pri bolnikih s kliničnimi stanji, ki lahko prizadenejo regulacijo možganskega krvnega pretoka.

Drugi sklop obravnava teme s področja glavobola s pridruženimi stanji. Zanimiv je primer bolnice z migreno in bolečinami v drugih predelih telesa. B. Žvan je poudarila, da moramo pri teh bolnikih pomisliti tudi na druge motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki pogosto spremljata in poslabšujeta kronično bolečino. Pri migreni kot kronični živčnožilni motnji je treba še posebej pazljivo proučiti jemanje analgetikov, saj njihova pretirana uporaba lahko privede do odvisnosti. V poglavju o epilepsiji in glavobolu so navedene povezave med njima, ki so lahko medsebojno neposredno vzročne ali pa sta simptoma oziroma posledici istega obolenja. V tem sklopu najdemo še poglavja o arteriovenski malformaciji kot vzroku akutnega glavobola in pregled kliničnih primerov s spinalno subarahnoidno krvavitvijo. Pri bolnikih, ki imajo migreno z avro, moramo pri atipičnih simptomih pomisliti tudi na njen sekundarni vzrok – arteriovensko malformacijo. J. Pretnar v poglavju o spinalni subarahnoidni krvavitvi sistematično prikaže bolnike, ki so jih zdravili na kliničnem oddelku v zadnjih letih in kritično razpravlja o diagnostičnih težavah pri tovrstni patologiji.

Novost v učbeniku je skupek prispevkov na temo vrtoglavica. Obravnava stanja z akutnim vestibularnim sindromom, vrtoglavico pri starejših in psihogeno vrtoglavico. Poleg tega je prikazana obravnava bolnikov z vrtoglavico v ambulanti družinskega zdravnika. V prvem prispevku F. F. Bajrović navede periferne in centralne vzroke vrtoglavice zaradi obolenj živčevja in vestibularnega aparata. Sklepno navede, da je pri akutnem vestibularnem sindromu z znaki okvare malih možganov in možganskega debla potrebno misliti na možgansko kap, ki je urgentno življenjsko ogrožajoče stanje. V drugem prispevku S. Battelino poudari, da je vrtoglavica pogosten simptom pri starejših. Pomembna sta multidisciplinarna obravnava in usmerjeno zdravljenje za povrnitev ravnotežja. Slednje dosežemo z ustrezno kombinacijo farmakološkega in fizikalnega zdravljenja. Psihogena vrtoglavica še vedno pomeni velik klinični diagnostični problem. Avtorja poudarjata izključitev morebitnih organskih stanj, ki povzročajo vrtoglavico. Poleg tega navajata kriterije za kronično subjektivno vrtoglavico in omotico, s katerimi lahko potrdimo navedeno klinično stanje. V poglavju o bolniku z vrtoglavico v ambulanti splošnega zdravnika D. Petek opisuje specifičnosti, s katerimi se srečuje družinski zdravnik pri bolnikih, ki tožijo za vrtoglavico. Razgrinja možne diagnostične postopke na primarni ravni, s katerimi mora družinski zdravnik prepoznati tudi urgentna stanja, ki povzročijo vrtoglavico. Ne nazadnje je pomembna tudi skrb za takega bolnika v domačem okolju.

Četrti del učbenika je namenjen nevropatični bolečini, ki nadalje ostaja diagnostični in terapevtični izziv. V prvem poglavju T. Hojs Fabjan opiše centralno nevropatično bolečino pri multipli sklerozi. Pri bolnikih s trigeminalno bolečino je pomembno, da opravimo dodatne diagnostične preiskave in se ne zadovoljimo samo z diagnozo ideopatične trigeminalne bolečine. Odlično poglavje o nevropatični bolečini rame je pripravil S. Podnar, ki govori o možnih tipih bolečine v predelu rame. Poleg nociceptivnih moramo misliti tudi na nevropatične vzroke in za pojasnitev uporabiti ustrezne nevrofiziološke metode ter jih ciljno zdraviti. V tem delu učbenika je prikazan tudi redek, a zanimiv Eaglov sindrom, kjer je poudarjen pomen klinične anamneze in širokega diferencialno diagnostičnega razmišljanja ob lokalni bolečini.

Glavobol, vrtoglavica in nevropatična bolečina je nov in hkrati dodaten učbenik k dosedanji seriji knjig o glavobolu in nevropatični bolečini, izdanih ob predhodnih rednih srečanjih Sekcije za glavobol v sodelovanju z Društvom za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Učbenik je primeren za študente medicine, zlasti za vse, ki želijo poglobiti znanje s področja glavobola in nevropatične bolečine. Predvsem pa je namenjen zdravnikom družinske medicine in specialistom nevrologije in anesteziologije, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko.

Doc. dr. Lorna Zaletel Zadravec, dr. med.